Dražja hrana: kako pametno nakupovati in načrtovati

Ni nam treba spremljati kuharskih oddaj in kulinaričnih vplivnežev, da bi vedeli, kako izjemen vpliv ima hrana na naše življenje. Dejstvo je že, da nakup hrane predstavlja velik del našega osebnega proračuna.

Za hrano porabimo dobrih 30 % plače.

Glede na podatke SURS-a za 2022 je povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za življenjske potrebščine porabilo 24.329 € na leto – v primerjavi s povprečjem iz 2018 gospodinjstvo letno porabi kar 3.000 € več. Največji del letnih izdatkov gre za transport (5.110 €), sledi poraba za hrano in brezalkoholne pijače (4.770 €), za stanovanje (vključno z elektriko, vodo, plinom in drugimi gorivi) pa smo namenili 3.406 €.

Povprečen mesečni proračun slovenskega gospodinjstva torej zahteva 397,5 € za hrano in brezalkoholne pijače. Za oceno:povprečnabruto plača znaša 2.174,70 €, torej je mesečni neto prihodek cca 1.300 €.Ali dejstvo, da moramo lep delež svojih prihodkov nameniti trgovinam s hrano torej pomeni, da je nujno odrekanje ali da olivno olje obravnavamo kot luksuzno dobrino?Poglejmo, kaj pravijo podatki.

K inflaciji so prispevale ravno podražitve hrane.

Uradni podatki kažejo, da je letna inflacija, torej rast cen življenjskih potrebščin, 6,9-odstotna. Decembra 2022 smo beležili 10,3-odstotno inflacijo na letni ravni, leto poprej pa je bila inflacija 4,9-odstotna. Življenjske potrebščine so torej v 2023 na letni ravni dražje za 6,9 %, na mesečni pa za 1,4 %.Po SURS-ovih navedbah so k letni inflaciji največ prispevale ravno podražitve hrane – ta se je podražila za 12,1 %.

S tovrstno »popotnico« ni nenavadno, da SURS poroča tudi o pesimističnem razpoloženju potrošnikov. Pri novembrskem ocenjevanju kazalnikov zaupanja naj bi se kazalnik pričakovanj glede finančnega stanja v gospodinjstvu znižal za dve točki.

Kako torej poskrbeti, da višje cene hrane ne »izstradajo« ne osebnega proračuna ne nas in družinskih članov?

7 nasvetov za premišljene nakupe

Že najstarejše modrosti pravijo, da se s pripravo in skrbnim načrtovanjem ognemo večini težav. Z naslednjimi navadami lahko torej še vedno izbirate kakovostno in se ne odpovedujete najljubšim grižljajem.

#1 Omejite obisk trgovine na 1x tedensko.

Obrnite načrtovanje na glavo in ga začnite z odločitvijo, da boste nakupovali samo enkrat tedensko. Dobra pripravljenost prinaša tudi manj impulzivnih nakupov in realistično ocenjevanje malenkostnih želja, ki pa lahko hitro zvišajo račun tudi za 20 %.

#2 Pripravite tedenski seznam oz. nakupovalni listek.

Listek je lahko fizičen ali digitalen. Pomembno je, da je premišljeno sestavljen in da vsebuje stvari, ki jih potrebujete za pripravo zdravih in okusnih obrokov, kosil, malic in prigrizkov. Zamislite si tedenski jedilnik, da boste res kupili samo to, kar boste potrebovali in da vas ne bodo prehiteli roki trajanja živil – tako boste tudi učinkovito zmanjšali število odpadkov in poskrbeli za okolje. Ne pozabite: na letni ravni lahko s tem privarčujete ne le čas, ampak tudi stotine evrov!

#3 Med kupovanjem sproti računajte s pomočjo kalkulatorja na telefonu

Naredite preizkus. Ko zlagate izdelke v košarico, sproti računajte zneske. Lahko, da vas bo hitro presenetil vmesni znesek in boste manj nujno izdelke (običajno so to nezdravi prigrizki) hitro postavili nazaj na polico.

#4 Redno spremljajte cene in popuste

Svoje redne nakupe začnite beležiti in primerjajte ponudbo različnih trgovcev. Ugotovili boste lahko, kje in kdaj ujeti akcijsko ceno in če je obljubljena cena pravzaprav res »akcijska.« Ni se vam treba sramovati tudi koriščenja kuponov in popustov. Pri trgovcih, ki na izbrani dan nudijo redne 25-odstotne popuste lahko slednje izkoristite za nakup dražjih izdelkov kot denimo mleko, meso ali, nenazadnje, alkohol. V prazničnem času lahko na ta način prihranite kar nekaj evrov.

#5 Primerjajte cene na enoto

Ko »optimizirate« svoje nakupovanje s seznami in odločitvijo za trgovca, se lotite primerjave cen na enote. Ceno ovrednotite tako, da pogledate, koliko stane liter ali kilogram ali kos nekega izdelka. Manjša embalaža je običajno cenejša le na prvi pogled, v resnici pa se nam bolj splača nakup večje količine.

#6 Ne drži, da je cenejša izbira manj kakovostna

Spremljajte primerjalne teste prehrambenih izdelkov, ki jih izvaja Zveza potrošnikov Slovenije. Tam na vrhu seznamov najboljših izdelkov pogosto najdete cenovno ugodne izdelke trgovskih znamk.

#7 Kuhajte kreativno tudi s »slabšimi« kosi

V trgovinah lahko večkrat opazite cenejša živila pred iztekom roka trajanja, denimo zelo zrelo sadjel, starejšo zelenjavo ali en dan star kruh. Ta živila niso nujno za odmet, saj lahko iz njih pripravite odlične juhe, pecivo, enolončnice, kruhove cmoke, smoothieje ... Izkoristite priložnost za prihranek in poiščite navdih med spletnimi recepti. Kuhanje lastnih obrokov vas bo v primerjavi z naročanjem jedi v restavracijah prav tako stalo mnogo manj.