Finance in spol: izzivi finančne neodvisnosti med Slovenkami in Slovenci
|
Razlika v plačah med spoloma: kaj pomeni in kako jo računamo?
Plačni razkorak med spoloma predstavlja razliko v urni plači med ženskami in moškimi. Razlogi za razliko so raznoliki: ženske denimo pogosteje delajo v nižje plačanih poklicih, redkeje dosežejo vodilne položaje kot moški, običajno več časa posvetijo negi (vzgoja otrok, skrb za svojce) in pogosteje delajo s krajšim delovnim časom. Plače se lahko razlikujejo tudi, če imajo ženske primerljiv položaj in enake kvalifikacije kot moški.
Obstajata dve vrsti plačnega razkoraka: prilagojeni in nepopravljen.
Nepopravljen plačni razkorak
Nepopravljena razlika primerja povprečno plačo vseh zaposlenih in izračunano razliko prikaže v odstotkih. Pri izračunu se upošteva razlika v plačah med različnimi poklici ter drugimi kvalifikacijami ali stopnjami kariere. Rezultati temeljijo na štiriletni raziskavi strukture plač in so razvrščeni v naslednje kategorije: starost, izobrazba, poklic, skupina uspešnosti, kolektivne pogodbe, vpliv javnega sektorja, velikost podjetja in gospodarska panoga.
Prilagojeni plačni razkorak
Prilagojeni plačni razkorak je neposredna primerjava med sektorji in poklici. Izračuna se razlika v bruto plači med ženskami in moškimi v primerljivih poklicih in sektorjih. Rezultati so vedno nižji od nepopravljene vrednosti, poudarek pa je na merjenju razlik, ki omogočajo nadaljnja sklepanja o strukturnih razlikah med spoloma glede na poklic, sektor ali karierno stopnjo. Od leta 2014 so rezultati plačnega razkoraka na voljo za vse članice EU.
Evropski trendi: Slovenke in Slovenci med najbolj izenačenimi
V članicah EU se nepopravljena razlika v plačah med spoloma znatno razlikuje. Glede na aktualne podatke Eurostata na ravni EU (za leta do 2021), lahko ugotovimo:
- Slovenija ima enega najnižjih plačnih razkorakov (3, 8 %). Pod 5 % sta še Poljska in Romunija, razkorak v Luksemburgu pa je praktično neobstoječ (- 0,2 %).
- Na Hrvaškem, v Grčiji in Španiji razlika v plačah med spoloma znaša približno 10 %.
- Države EU z največjim plačnim razkorakom so Avstrija, Madžarska in Nemčija. V teh državah je razlika med 17 in 19 %.
Evropsko povprečje plačnega razkoraka je 13 %. Pred desetletjem, natančneje v 2012, je povprečje EU znašalo 16,4 %, kar pomeni, da se je razlika že znižala.Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Gender_pay_gap_statistics .
Zakaj se plače sploh razlikujejo?
Prvi razlog je neravnovesje na trgu dela. Raziskava EU SILC iz 2013 je denimo pokazala, da je bilo najvišje neravnovesje – 20 % - pri strokovnjakih/strokovnjakinjah znanstvenih, zdravstvenih in tehnično-tehnoloških ved ter pri upravljavcih/upravljavkah in sestavljavcih/sestavljavkah strojev in naprav.
Najbolj enakovredno plačane poklicne skupine pa so bili uradniki/uradnice za zapisovanje številk in materialov, strokovnjaki/strokovnjakinje za poslovanje, upravljanje, informacije in tehnologijo ter člani/članice uprave družbe, visoki uradniki/visoke uradnice in zakonodajalci/zakonodajalke.
Drugi razlog je prekinitev kariere za (neplačano) negovalno ali gospodinjsko delo. Raziskava Oxfama iz leta 2018 navaja, da ženske in dekleta po svetu vsak dan porabijo 12 milijard ur za neplačano delo. Posledično ženske pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, prekinijo kariero zaradi podaljšanega starševskega dopusta in so manj verjetno kandidatke za vodilne položaje.
Kljub slabšim svetovnim statistikam pa je Slovenija na dobri poti, saj jo evropski indeks enakopravnosti med spoloma (EIGE) umešča med države z najbolj uravnoteženo porazdelitvijo gospodinjskih opravil. Spremembe naj bi prihajale predvsem z mlajšimi generacijami, ki menijo, da je skrb za dom v enaki meri odgovornost tako moških kot žensk. Dodatno pozitivno so mladi naklonjeni tudi krajšemu, 4-dnevnemu delovniku, saj bi ta omogočil tudi več časa za družino in vzgojo otrok.
Netransparentnost pri plačah je tretji razlog za plačni razkorak. Z višjo transparentnostjo bi tako moški kot ženske lahko primerjali svoje plače tako znotraj podjetij kot na trgu in tako bolje vedeli, kaj zahtevati pri naslednjih pogajanjih o plači, bonusu ali napredovanju. Boljše finančno stanje namreč skoraj samodejno vpliva tudi na boljšo pokojnino in s tem varnejšo starost.
Z več enakosti in več znanja do varnejše starosti
Nižje dolgoletne plače vodijo do nižje pokojnine, kar pomeni nevarnost revščine v starosti – sploh za ženske. Da bi to premostili, moški in ženski potrebujejo finančno znanje – to pa je žal za vsaj tretjino Slovencev neustrezno.
Strah, neznanje in pomanjkanje izkušenj so glavne ovire pri aktivnem delovanju za zagotavljanje dolgoročne finančne varnosti. Veliko ljudi sicer varčuje, a zelo malo jih vlaga denar. »Varne« oblike finančnih naložb kot so hranilne knjižice ali depozitni računi so priljubljene, a pomenijo, da zaradi nizkih obrestnih mer in inflacije prihranki izgubljajo vrednost. Na drugi strani veliko ljudi ne zaupa naložbam z višjimi donosi – npr. delnicam in vzajemnim skladom. Kako torej premosti ovire?
